Danes na nekdanje letališče opozarja zgolj ime “Letališka cesta” v nakupovalnem središču BTC, malokdo (ki ni iz letalskih vod) pa pozna impresivno zgodovino, ki sedaj tiho biva prenovljena v muzej, slaščičarno in arheološki center.

Prvo letališče v Ljubljani je bilo v Šiški. Ker je bilo to letališče v trikotniku železniških prog, se ni moglo razvijati in tudi ne vključiti v civilni promet. Slovence je zaradi tega že grabila panika; kljub hudi gospodarski krizi so hoteli v korak z drugimi. Tako so se leta 1928 začele pobude za graditev novega letališča, ki je bilo zgrajeno v Polju pri Ljubljani (na ravnici med Savo in Ljubljanico). 

foto: vir

foto: vir

Prvo letalo- pelikan je na novem letališču pristalo 29. julija leta 1933. Pilotiral ga je predsednik kluba, z njim pa je letel karikaturist Hinko Smrekar. Naslednje jutro je pristalo še letalo Lojze (konstruiral ga je Bloudek), iz Beograda pa priletelo letalo Brandenburg za namene letalske šole. Dan zatem so krstili oba hangarja, aeroklubskega so poimenovali po Edvardu Rusjanu, vojaškega pa po znanem vojaškem letalcu Josipu Zupančiču.

 Farman UN-SAH, l.1935 pred hangarjem, foto: vir

Bloudek XV Lojze na letališču v Polju
Foto: vir

Velika otvoritev letališča je bila 20. avgusta leta 1933 in začela se je z velikim letalskim mitingom. Do Polja so vozili poseben vlak in avtobusi, tisoči pa so se na miting odpravili kar peš. 

foto: vir, razstava “Staro letališče Ljubljana”

foto: vir Letalstvo in Slovenci

Časopisi so takrat zapisali: “Ti naši mladi so nam ustvarili letališče z ono ljubeznijo, ki vodi k višku pod oblake, ti mladi imajo v sebi ljubezen do letalstva- to potrebujejo narodi. Naše letališče je cerkev te mladine, je vera v napredek našega naroda. Velika hvalnica delavcem Aerokluba! Zgradili so pod velikani naših planin novo postojanko, ki se bo začrtala v vseh evropskih in svetovnih letaliških kartah kot stalno letališče- Ljubljana.”

foto: vir

Lete so uvedli že naslednji dan, prva letala so iz Ljubljane poletela v Zagreb. Odprli so tudi povezavo s Sušakom (let z letali znamke Potez je trajal pol ure) in pa Beogradom. Do Beograda je potovanje z vlakom trajalo deset ur, z letalom pa najmanj tri ure in pol. S časom so se vzpostavile tudi povezave s Celovcem in kasneje Dunajem. 

Čeprav je bilo letališče odprto pa so bila vsa dela končana šele leta 1935. Mestna občina je imela tudi kar nekaj težav z lastniki zemljišča, s katerimi pa so s časom vseeno našli različne rešitve.

Ljubljanski aeroklub je del svojih dejavnosti namenjal tudi jadralnemu letalstvu. Letala so v okviru klubske dejavnosti izdelovali sami, letališče pa je bilo na Blokah. 

KBL-14 Mačka, izredno akrobatsko jadralno letalo izdelano v Ljubljanski tovarni LIBIS, vir

Ljubljana se je v redno, dnevno zračno linijo vključila leta 1938 s povezavo do Zagreba. Družba Aeroput je imela v tem letu 14 letal, 3 avtomobile in 14 avtobusov. Promet na domačih progah je potekal normalno, ukinili pa so letalsko povezavo z Dunajem. Bližajoča se vojna je promet na mednarodnih linijah zaradi pomanjkanja bencina precej zmanjšala, obdržali so le najvažnejše. 

Nova krila za povezavo z Zagrebom
foto:vir

Ob začetku druge svetovne vojne so ukinili linijo do Soluna ter komaj uvedeni liniji do Tirane in Prage, na novo pa uvedli povezvo z Budimpešto. Kljub ukinjenim povezavam pa se je število prepeljanih potnikov še povečalo. Leto pred vojno je bilo za družbo Aeroput najuspešnejše. 

Leta 1941 so zaradi vojne letala družbe s piloti vključili v vojno letalstvo, kjer so opravljali posebne naloge in vozili različne delegacije.

Ob napadu sil osi 6.aprila , s čimer se je pri nas začela druga svetovna vojna, je nemško letalstvo nekaj bomb odvrglo tudi na ljubljansko letališče. Vendar je požar v hangarju izbruhnil šele v noči med 10. in 11. aprilom in uničil vse, kar je imel aeroklub v lasti. 

Med drugo svetovno vojno je letališče doživelo določeno posodobitev, ker sta ga najprej italijanska kasneje pa tudi nemška okupacijska vojska uporabljali v vojaške namene. 

foto: vir, razstava “Staro letališče Ljubljana”

Takoj po vojni je prevoz potnikov, tovora in pošte prevzelo vojno transportno letalstvo. Kasneje pa se je vojna uprava razdelila in tako je prevzela v upravljanje letališč v Polju in Lescah družba JAT.

Najstarejša ohranjena letalska karta.
vir: Bio jedan JAT

Letališče v Polju je bilo takrat kategorizirano v razred F. Travnata pristajalna steza, je ležala v smeri 116/296 stopinj, dolga je bila 1150 m in široka 80 m. Letališče je imelo še eno stezo, vendar se zaradi slabega pristopa ni uporabljala za potniška letala. 

Možni so bili pristanki letal do 7 ton. Pristajala so lahko letala tipa DC-3 in manjša. Letališče je bilo opremljeno z radarjem, ki ga je med vojno uporabljala mornarica, nočnega letenja pa ni bilo, saj steza ni bila osvetljena. 

foto: vir

Na letališču je bil kontrolni stolp, Jatovo skladišče za rezervne dele ter pristaniška stavba z restavracijo. Promet je potekal enkrat na dan na liniji Beograd-Ljubljana-Beograd in ob nedeljah povezava Ljubljana- Dubrovnik. 

Leta 1953 so na ljubljanskem letališču snemali film Vesna in leta 1957 njegovo nadaljevanje Ne čakaj na maj. Leta 1957 pa tudi testirali češka kmetijska letala. 

foto: prizori iz filma Vesna


foto: Pregled navigaciskih podatka za obezbedenje letenja u RV, zahvala Alešu Štimcu


Letalski promet se razvijal in v svetu dosegel že zelo visoko stopnjo v primerjavi z letalskim prometom v Jugoslaviji. Prav tako so se v razvoj letalskega prometa v primerjavi z drugimi državami vlagala zelo majhna sredstva.

foto: vir, razstava “Staro letališče Ljubljana”

Ljubljana in z njo cela Slovenija je potrebovala novo letališče. Na stari lokaciji je širjenje obstoječega letališča oviralo kar nekaj okoliščin, med drugim predvidevana gradnja industrijske cone. 

Raziskave za gradnjo novega letališča so se začele že leta 1948 in tako so zaradi ugodnih terenskih in vremenskih razmer izbrali lokacijo današnjega letališča Jože Pučnik oz. Brnik.

Letališče v Polju je  svojo funkcijo opravljalo do preselitve na Brnik.
Do 7. oktobra 1962 je tam tako pristalo kar 781 letal, od tega 197 letal DC-3 ( JAT). 

DC-3, v JAT-ovi floti vsaj trideset let, od 1947 do 1976
vir: Bio jedan JAT

Odprtje letališča Brnik za javni letalski promet je bilo 24. decembra 1963, ko je tam pristalo prvo letalo DC- 6B.

DC-6B
foto:vir

DC-6B danes na letališču Jožeta Pučnika
foto: Primož Jovanović


Od takrat dalje je bilo ljubljansko letališče v Polju namenjeno le še aeroklubu in trenažni enoti vojnega letalstva. Vedno bolj ga je obkrožala rastoča industrija, dokler ni bilo leta 1979 ukinjeno. 

Potem, ko se je letalska aktivnost umaknila rasti industrijske cone, sta letališka zgradba in stolp začela propadati. Leta 1994 sta bila razglašena za kulturni spomenik, v letih 2018 in 2019 pa sta bila obnovljena in dobila novo funkcijo. 

V letališki stavbi je sedaj slaščičarna, v hangarju arhelološki center (prej dolga leta salon avtomobilov Volkswagen), v kontrolnem stolpu pa je svoj prostor dobil muzej zgodovine moščanskega letališča in slovenskega letalstva. 


foto: vir

Viri: 

-Letališče Ljubljana, dr. Avguštin Lah/Jure Mežnaršič, Mladinska knjiga 1983
-Letalstvo in Slovenci, Gustav Ajdič/Zoran Jerin, Založba Borec, Ljubljana 1990
-Zgodovina letalstva na Slovenskem, Darinka Kladnik, ZIP, 2008

-Bio Jedan JAT, Jovo Simšić, Beograd 2022
https://www.geocaching.com/geocache/GC4CYKT_staro-letalisce-old-airport?guid=95446706-b6a1-4823-8d1f-edd5d5b6d12d
-https://www.facebook.com/StaroLjubljanskoLetalisce
https://mgml.si/sl/dogodki/1243/2022-10-01/11-00/odprta-vrata-arheoloskega-centra-mgml/
https://www.dnevnik.si/1042742202/lokalno/ljubljana/staro-ljubljansko-letalisce-moste-bo-obnovila-druzba-btc
-https://portal-os.si/prenovljeno-staro-ljubljansko-letalisce/
-razstava Ljubljansko letališče na Letališki cesti
-https://www.modelarstvo.si/bloudek-xv-lojze/
-https://siol.net/avtomoto/zgodbe/83-let-staro-letalisce-v-ljubljani-propadajoci-kontrolni-stolp-caka-partnerja-za-obnovo-413959

error: Content is protected !!