Letov je zavod, ki se s svojim delovanjem zavzema za ohranitev letalske tehnične dediščine in ki v Gorici (Aeroporto di Gorizia) pripravlja razstavo zbirke letalske dediščine, vezane na tehnično zgodovino Slovenije skozi različna obdobja.
Aeroklub Letov. Kdo ste?
Letov je bil na začetku ekipa treh ljudi, ki je imela podobne poglede na preteklo letalstvo. Danes Letov šteje osem oseb. Letov je skupinsko delo. Posameznik v tako velikem projektu ne bi imel možnosti realizacije, ker so stvari enostavno prevelike. Smo enakopravni člani, ki v sklopu zastavljene vizije opravljamo vsak svoj del naloge, da Letov kaže napredek. Danes smo registrirani kot zavod.
Zdi se da je zgodovina letalstva v Sloveniji precej prezrta in da se posamezniki proti temu borite sami. Tako vztrajna je samo ljubezen. Od kod motivacija in finance?
Tu ne gre za ljubezen, ali čustva, niti za neko fanatičnost. Gre predvsem za zavestno dejanje, za poskus ohranitve dela tehnične dediščine, katera se je pisala na tem prostoru, kamor je sodila Slovenija skozi različne politične ureditve v obsegu, zaradi katerega smo danes tu.
Ja, prezrta dediščina. To je težko spisati v stavek ali dva. Zgodba je večplastna in javno omenjanje zgodbe danes nima pomena. To, da so se stvari pozabile, da ni več zemljišča, da je bila podana ovadba za okraden depo, da so določena letala še danes misterija, da … Dejstvo je, da muzeja nismo naredili. Več ni omembe vredno. Saj veš, besede so poceni … Stvari se za nazaj ne bodo spremenile.
Je pa bila za tehnično dediščino sreča, da so leta 89. v Beogradu odprli takratni muzej Jugoslovanskega letalstva, in odkrito, Slovenci bi morali biti nanj ponosni, ker je v njem na ogled tudi naše delo. In pa da smo v devetdesetih imeli zagon s strani nekaj posameznikov, ki so imeli voljo. Postojna v devetdesetih ni bila nedolžna stvar, Jaka z ekipo je naredil prekleto veliko delo. Če bi takrat spoznali potencial, bi Slovenija danes imela muzej, o tem sem prepričan.
Denar je ahilova peta Letova. Finance smo do sedaj večinoma zbirali sami, “iz žepa :)”.Pri obnovi letala čavka sem stroške prenehal šteti pri znesku 15 000 eur … Imamo pa nekaj podjetij, ki res nesebično pomagajo s svojimi uslugami. Stvar je prerasla žepe in sedaj gremo skozi evolucijo v zgodbo z bolj široko zastavljenimi cilji.
Vizija Aerokluba Letov?
Kot ravnokar omenjeno, se pomikamo v širše zastavljeno zgodbo, ki je plod 10+ let obstoja in ima za cilj, da se začne ljudem predstavljati zbrano, da ljudje izvedo, da smo bili vpeti v zgodbo o letalstvu od samih začetkov…
Kje dobite letala?
Letala smo našli v Angliji, eno na Madžarskem, nekaj v Sloveniji. Občasno nam kakšna oseba podari kak kos, ki so ga pred leti odnesli z letališča ali pa se veže na letenje – takih gest smo posebej veseli, ker pokažejo, da je naše delo na pravi poti, da ljudje prepoznajo vrednost dela Letov ekipe, obenem pa zbrano ne predstavlja nas, temveč celo Slovenijo.
Če vzameva primer letala čavka. Čavka je tehnični pokazatelj, ki prikaže določeno obdobje in tehnične sposobnosti nekega časa in prostora, kjer je nastala.
Kje si lahko ljubitelji letalstva ogledajo vašo zbirko? Od kje ideja za lokacijo?
Po petih letih aktivnega iskanja strehe za depo v Sloveniji smo na neki točki spoznali, da bo treba gledati izven meje, druge rešitve ni bilo na vidiku. Prostore smo končno dobili na letališču v Italiji (Aeroporto di Gorizia).
Vsako izgubljeno leto brez prostora je bilo težje delati in vsako leto smo dejansko potrebovali več prostora. Stvari so tako narasle, da je to v nekem trenutku pomenilo, da smo imeli tehniko in letala v petih državah nekaj let zapovrstjo. Stanje, ko je tehnika razpršena na različna mesta, je bilo na meji vzdržnosti, saj to onemogoča kvalitetno delo. Stvari postanejo nepregledne, skratka nerodno.
Z letom 2023 se to končno spreminja na bolje.
Gorica kot kraj je močno vpeta v letalstvo od samih pionirskih časov. Tu je pečat pustil Rusjan in njegovi poskusi, njegova začasna lopa. Dva zabeležena letalska presežka za AO prostor. Enega je postavil Rusjan, drugi pa naj bi pripadal Oskarju Heimu na prvem letalskem mitingu v Gorici, če se temu lahko tako reče.
Kasneje so postavili pokrite prostore, kar je posledično pomenilo razvoj za letališko dejavnost, ki ni po ničemer odstopal od ostalih krajev, kjer se je razvijalo letalstvo. Tako je letališče preživelo dobro stoletje. Menjale so se države in politične ureditve, strast do letenja pa je obstala v nespremenjeni obliki do današnjih dni.
Katera letala ste obnovili in kakšni so načrti za prihodnost? Vsa letala obnovite v Sloveniji?
V teoriji bi ekipa Letov lahko obnovila letalo v enem letu, če sem malo optimističen. Čavka je vzela dve leti. Problem do sedaj je bila tudi oddaljenost delavnice, kjer smo obnavljali. Z lokacijo na letališču v Gorici bodo stvari postale bližje in posledično lažje.
Je pa res, da nesebična pomoč tovarne HPH na Češkem, da nam nudi prostor za obnove, razna manjša dela in ostalo pomoč, nima meje. Za predstavo, nekaj naših letal je prezimovalo v tovarni HPH več let zaporedoma, brezplačno! Istočasno pa seveda tudi nesebično deljenje znanja Jiri Lenika, ki vodi obnove, nadzoruje naša dela, … nima premca … Znanje letalskega mizarstva se izgublja, zato delamo vse na Češkem.
Letov ekipa je trenutno obnovila do letečega stanja tri letala, eno od letal pa je trenutno v fazi obnove.
( Več o obnovi čavke si lahko preberete TU)
Z obnovljenimi letali tudi letite, jih dajete na posodo?
Da, naša letala so redni udeleženec letalskih srečanj. Večinoma v tujini, občasno tudi doma. Smo pa tudi organizator srečanja v Sinju, ki ga naš član Boris Kožuh organizira tradicionalno vsako leto. Gre za butični zlet lesenjač.
Naša letala letijo tudi piloti, ki niso člani Letova. Še več, zgodba s čavko je taka, da preko sezone zanjo sedaj skrbi član aerokluba Ptuj, Kelc. Na ta del lahko rečem, smo izredno ponosni. Zgodba je popolna.
Osebno sem prepričan, da smo dokazali, da smo pošten partner in da sodelovanje z nami prinese obojestransko zadovoljstvo.
Tudi letalo olimpija je del sezone leta 2022 preletela v Srbiji, Hrvaška reprezentanca v jadralnem letenju uporablja naš kombi na tekmovanjih. Poskušamo pomagati, smo dovzetni za sodelovanja, navsezadnje imamo vsi iste cilje.
(Več o jati letal zavoda Letov si lahko ogledate TU)
Enosed Slingsby Skylarke 2B. Leto izdelave 1957 Konstruktor: John Reussner
Katero letalo je najbolj priljubljeno?
Bolj kot je letalo posebno, bolj je priljubljeno. Rekel bi, da T31 kadet. Sploh, ko poveš, da je prvi lastnik RAF, ki je celo pisno dovolil, da leti še naprej z rondelo njihovega vojaškega letalstva … Ampak, vsakdo ima svoj pristop do estetike. Prepuščam posamezniku, da se odloči po svojih normativih.
Kaj vse si obiskovalci lahko ogledajo v vaši zbirki? Med drugim razstavljate tudi kose, ki so pripadali Adrii Airways.
Planirane so naslednje teme, za katere bodo šle počasi v izdelavo prve vitrine: Letov-Libis-Pap, Adria, lesena gradnja, JRV. Časovna oddaljenost je odvisna od cene, ki bo šla za izgradnjo modularnih vitrin. Gre pa seveda v samem začetku za manjši prostor, ki mu bo namenjeno 180 površinskih metrov, kar pomeni, da smo še v bolj butični fazi, po dogovoru, brez obveznosti. Prideš, pogledaš, pritisneš kak gumb…
Se vam ljubitelji lahko pridružijo?
Vabljen je vsakdo ki ima željo to videti, ali kako drugače prisostvovati. Veseli smo resnično vsakogar.
Naslednji načrti? Sodelovali boste tudi v projektu evropskega mesta kulture GO25 in pripravili razstavo o bratih Rusjan.
Projektov je kar nekaj, manj kot naštevamo, manj bomo na križu, ko bomo zamujali, če bodo stvari odstopale od napovedi.
Zagotovo v okviru evropskega mesta kulture oz. GO25 pripraviti razstavo o bratih Rusjan, letalo trener dati v obnovo do letečega stanja, opraviti logistiko preselitve vsega v Gorico, ter se sinhronizirati z nekaj institucijami doma in iz tujine za predstavitev letalstva v splošnem tehničnem pogledu, tako da obiskovalec lahko postane vpet v zgodbo.
Morda pa je največji projekt, pred katerim stojimo to, da ljudem na razumljiv način predstavimo prehojeno pot da bodo razumeli vse tegobe in ovire skozi katere smo šli v dobrih sto letih, se nekaj novega naučili in cenili delo, ki so opravili naši predhodniki.
Od tega bomo pridobili vsi. Tako regija, Slovenci, bivše republike skupne države, ki so bile vpete v naše delo in mi v njihovo, kot Italija in Avstrija, kamor smo gravitirali in bili tako ali drugače tudi vezani. Vse to pa lahko naredimo samo na način, ki bo do letalstva pošten in transparenten. Če smo uspeli v tem, potem smo dosegli neizmerno veliko.
Intervju s Klemnom Omanom, članom ekipe zavoda Letov.
napisala: Eva Kraš
