Njegova pot se je za\u010dela leta 1946 v modelarskem kro\u017eku, kjer je \u017ee kot mlad fant navdu\u0161eno izdeloval modele letal. Svoj prvi let je naredil leta 1949 z jadralnim letalom vrabec. Preizkusil se je tudi v padalstvu in skakal z razli\u010dnimi vrstami padal.\u00a0 Leta 1957 je za\u010del leteti z motornimi letali. Svoje znanje in izku\u0161nje je mnoga leta delil kot u\u010ditelj motornega letenja, in iz\u0161olal lepo \u0161tevilo pilotov. Letel na ve\u010d kot 30 tipih tako jadralnih kot motornih letal.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Govorili smo o \u0161olanju neko\u010d in danes ter o pomenu tovari\u0161tva v letalstvu<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n “Odkritost, prisr\u010dnost, spo\u0161tovanje vseh tistih, ki so tu in pa spo\u0161tovanje samega sebe. Preveriti samega sebe. V\u010dasih raj\u0161i preveriti sebe kot koga drugega. Drugega je treba imeti rad.”- Franc Kralj<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 1. Ste si \u017eeleli leteti \u017ee kot fanti\u010d? Kdaj je bil va\u0161 prvi let?<\/strong><\/p>\n\n\n\n V Mariboru je bil leta 1928 velik letalski miting. O\u010de me je peljal s seboj, star sem bil 8 ali 9 let. Gledali smo in se navdu\u0161evali, kako vse to leti po zraku. Zraven so modelarji spu\u0161\u010dali modele letal. O\u010detu sem rekel: “Ata, poglej to kobilico!” Zraven mene je stal malo ve\u010dji fant in mi je rekel: “Ti butl, to ni kobilica, to je jadralno letalo.” Pokazal sem na jadralno letalo, ki je bilo v zraku, in rekel: “\u010cuj, zapomni si, jaz bom pilot.” Leteti sem za\u010del, ko sem bil star 15 let. Moj prvi let je bil pred 75 leti, dne 3.6.1949 z letalom Vrabec, nalogo \u201cdrs\u201d in \u010dasom 0 sekund. Takrat nismo poznali osnovnega \u0161olanja na dvosedih, kot to po\u010dnemo danes. <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 2. \u0160olanje za jadralnega pilota je bilo v tistih \u010dasih zelo druga\u010dno in veliko bolj zahtevno kot danes.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Danes ti u\u010ditelj poka\u017ee vse, usede\u0161 se na dvoseda. Takrat smo bili v letalu sami, leteli smo po navodilih. Vsega smo se morali nau\u010diti sami. Moral si imeti razgibane reflekse. Zdaj\u0161nja tehnika \u0161olanja je napredovala. Kvalitetna letala so, na\u010din \u0161olanja je druga\u010den. Ostati v zraku ve\u010d kot eno uro je bil takrat \u017ee res velik uspeh. Da o preletih ne govorim. Prelet 50 km je bil tak\u0161en uspeh kot danes 300 km. <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 3. Kako je potekalo \u0161olanje? Letala ste popravljali kar sami.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Na\u010din \u0161olanja je bil povsem druga\u010den od dana\u0161njega. Prva vaja je bila imenovana \u00bbpariranje\u00ab. Naslednja je bila \u00bbdrs\u00ab. Pilot se je peljal po letali\u0161\u010du s pomo\u010djo vitla in \u00bbpariral\u00ab. Sledila je vaja \u00bbskoki\u00ab do 3 m vi\u0161ine. Pri tej vaji je bilo potrebno poleg pariranja kril, obdr\u017eati smer in po odklopu zavzeti primerno hitrost, na kraju pa \u0161e pravilno pristati. Ta vaja je bila za moje pojme zelo te\u017eka v \u010dasu \u0161olanja. Bil si prvi\u010d v \u017eivljenju v zraku, z veliko treme in strahu. Pri tej vaji smo do\u017eivljali vsa mogo\u010de\u2026 V primeru po\u0161kodbe smo dele letala odnesli v delavnico in jih popravili, v ve\u010dini primerov do naslednjega dne. To je bil uspe\u0161no opravljen izpit A. V znak priznanja si dobil zna\u010dko, enega galeba na modri podlagi.<\/p>\n\n\n\n Za pridobitev B izpita se je vi\u0161ina leta pove\u010dala do 50m. Potrebno je bilo napraviti S let in pristati v smeri vzletanja. Ta vaja je \u017ee zahtevala koordinacijo komand. Z vi\u0161ino letanja se je pove\u010devala tudi zahtevnost.<\/p>\n\n\n\n Vi\u0161ek lepote in uspeha je bil tako imenovani \u00bbvisoki \u0161tart\u00ab. Z vitlom so te dvignili koliko se je dalo. Naloga pilota je bila, da naredi pravi \u0161olski krog. Ker nismo imeli radio zveze, je u\u010ditelj pomagal u\u010dencu tako, da mu je z zastavico pokazal kdaj mora narediti zavoj. Moj spomin na ta prvi \u0161olski krog je nepozaben. Trajal je to\u010dno 1 minuto in 45 sekund.<\/p>\n\n\n\n Za potrjen C izpit si letel na pravilno oblikovanem jadralnem letalu z zaprto kabino, brez zgornjega dela, samo z vetrobranskim steklom. Pri nas smo za ta namen imeli letalo salamandra. Moj tak\u0161en \u0161tart je trajal 4 minute in 20 sekund.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 4. Da ste lahko leteli z vzpetine, ste letalo potiskali do lokacije pe\u0161-dobra dva kilometra.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Od takratnega letali\u0161\u010da na Teznem v Mariboru smo do vzleti\u0161\u010da letalo vrabec peljali na kolicah, po lokalni makadamski cesti do male vzpetine, poleteli pa smo s pomo\u010djo gume.<\/p>\n\n\n\n Neko\u010d je bil to zelo pogost pripomo\u010dek za vzlet, posebno pri vzletanju s hribov, dana\u0161nji mladi piloti ga ne poznajo. To je bila od 15 do 20 metrov dolga gumijasta vrv. Na vsakem koncu vrvi je bilo razporejenih 5 – 6 u\u010dencev. Na povelje u\u010ditelja so u\u010denci za\u010deli vle\u010di vrv. Sledila je komanda “spusti. To je pomenilo, da mora u\u010denec, ki je bil na repu spustiti letalo. Letalo je poletelo, kot bi ga izstrelili s fra\u010do.<\/p>\n\n\n\n Za tak\u0161en start je bilo potrebno 13 do 15 ljudi in pilot, ki je imel to sre\u010do, da je tisti dan letel. Tako smo v enem dnevu naredili najve\u010d 4 do 5 \u0161tartov. To pomeni, da si dva do tri dni garal za en \u0161tart. Bi danes?<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 5.) Mejniki v \u0161olanju so bila tudi razli\u010dna letala. Prelomno je bilo letenje v aerozapregi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Bistvene spremembe v \u0161olanju so bila letala vrabec, roda in blanik. Jadralno letalo vrabec je povezano z jeklenimi vrvmi. In tisti, ki ga je hotel leteti, je moral kon\u010dati glasbeno \u0161olo. Namre\u010d, \u010de je bila velika hitrost so se sli\u0161ali visoki toni, \u010de je bila mala, se je zvok ti\u0161al. To si kot pilot poslu\u0161al. To je bila prakti\u010dna zadeva po kateri smo piloti leteli. Romantika vrabca se je kon\u010dala v letih 1951-52.<\/p>\n\n\n\n Tedaj se je pojavila roda, ki je tehniko \u0161olanja bistveno spremenila. Tu je u\u010ditelj lahko u\u010dencu pokazal kako se leti pa tudi napake mu je lahko popravil.<\/p>\n\n\n\n V takratnem \u0161olanju je bilo kar nekaj prelomnih momentov. Eden tak\u0161nih, mislim da za tisto obdobje najve\u010dji, je bilo letenje v \u00bbaerozapregi\u00ab. Leteli smo na dvosedu imenovanem \u017edral. Po opravljenih 4 do 5 \u0161tartih si bil sposoben za samostojno letenje na \u010davki. Sledila so letala: grunay baby, jastreb, mu 13, triglav, vaja, orlik itd. Vse letenje se je odvijalo brez radio zveze. Prepu\u0161\u010den si bil samemu sebi. <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 6.) \u0160olanje za motorno letenje je bilo v letu 1950 privilegij.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ve\u010dinoma so bili motorni piloti tisti, ki so se iz\u0161olali v vojski. \u0160olanje pilotov v klubih se je za\u010delo s pojavom motornega letala trojka. Pogoj za \u0161olanje za motornega pilota je bil srebni C in mnogo zaslug v klubu. Moji za\u010detki letenja na motornih letalih so se za\u010deli 1957 na letalu trojka. Leta 1978 sem opravil izpit za u\u010ditelja motornega letenja. Iz\u0161olal sem ve\u010d sto pilotov, ki so svojo kariero nadaljevali kot uspe\u0161ni tekmovalci v letalskem \u0161portu, veliko pa tudi poklicno. <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 7.) Kaj opazite kot najve\u010djo razliko v letenju neko\u010d in danes?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Takrat nas je zdru\u017eevalo pravo prijateljstvo in skupni hobi, letalstvo. Res smo bili pripravljeni delati drug za drugega. Takrat ni bil problem izpeljati akcije. Prva leta niso bila tak problem, ker je vse to financirala dr\u017eava. Potem pa je bilo stalno manj financiranja in se je bilo treba postaviti na noge. Za\u010deli smo razvijati drugo dejavnost. Delali smo vijake. \u010cistili smo Stra\u017eunski kanal. Delali smo zna\u010dke… vsega vraga smo se lotevali. Hangar Letalskega centra Maribor smo zgradili na lopati. Takrat nismo imeli me\u0161alca. In ni bil problem dobiti 20, 30 ljudi, ko smo betonirali. <\/p>\n\n\n\n \u010ce pogleda\u0161 danes, se ljudje grupirajo. Grupice sem, grupice tja. Poglej tehni\u010dni dan, kako malo jih pride. Takrat ni nih\u010de mirno sedel. V tistih \u010dasih, \u010de je nekdo pristal, so takoj pri\u0161li pomagat. To je tisti odnos.<\/p>\n\n\n\n \u0160torije sem vedno dajal na stran, nisem jih potenciral. To pa, da ljudje ne pridejo pomagat, to mi pa ostane. Pospraviti za sabo ali pa pobrati, \u010de kje kaj le\u017ei. Jaz vedno smatram, da je prostor letalskega centra kot moje dvori\u0161\u010de. <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 8. Kdaj so se za\u010dele \u010dutiti spremembe?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Okrog 1957\/58 leta. V tem \u010dasu smo se preselili iz starega na novo letali\u0161\u010de, dana\u0161nje Skoke. Takrat so se stvari \u017ee malo komercializirale. Velika sprememba pa se je pokazala v 80-ih letih. Takrat se je skomercializiralo do kraja.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 9. Ste prakti\u010dno avtor letalske obrambe pred to\u010do. Imate tudi okoli 100 ur takega letenja<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n Projekt obrambe pred to\u010do je moj. Jaz in \u0161e dva kolega smo takrat ta projekt prinesli sem, ker smo ga videli v Avstriji. Organiziral sem, da je se letalo utva 75 opremila z agregati iz Avstrije. Pripraviti je bilo treba zapleteno dokumentacijo. Takrat je \u0161lo vse preko Ministrstva za promet v Beogradu. Jaz sem \u0161tudiral na fakulteti in s pomo\u010djo fantov na drugih fakultetah smo naredili tehni\u010dni in ekonomski elaborat. V Beogradu so ga nosili okoli in kazali, kako mora biti elaborat narejen. Potem smo kupili cessno 206. Naredili smo izbolj\u0161ave in se povezali s tujino. <\/p>\n\n\n\n Imam okoli 100 ur letenja obrambe proti to\u010di, kar ni malo. Potem so nam to prepovedali, \u010de\u0161, da s PPL ne sme\u0161 leteti obrambe proti to\u010di, da to lahko letijo samo profesionalci. Se pravi jaz lahko profesionalca \u0161olam od za\u010detka pa do profesionalnega dovoljenja, ga pre\u0161olam na cessno 206 za obrambo proti to\u010di, ne smem pa leteti obrambe proti to\u010di. Take predpise imamo.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 10.) Kaj je za vas dober letalski in\u0161truktor?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Dober letalski in\u0161truktor mora imeti poseben \u010dut za \u010dloveka, ki ga \u0161ola in mora paziti nanj. Pa tudi, da zna povedati \u010dloveku, \u010de \u0161olanje zanj nima smisla. Nekateri imajo te\u017eavo z ostrinsko globino, z osnovnimi refleksi. Takemu lahko re\u010de\u0161, lahko hodi\u0161 sem, lahko si u\u010denec 30 let, ampak bo\u0161 vedno z nekom letel.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 11.) Prisegate na \u0161olanje po prisilnih postopkih. <\/strong><\/p>\n\n\n\n To je stari na\u010din \u0161olanja. Vsaka “opica” lahko leti na ruti. Kaj pa pristati na njivi? To je pa \u017ee malo te\u017eje. \u010ce nam odpove motor smo v enaki situaciji kot jadralci. Isti postopek. In tega nih\u010de ne obvlada, ker ne obvlada glisade. Glisada je osnovna zadeva v izventerenskem pristajanju. Vi\u0161je mora\u0161 priti, ne sme\u0161 priti prenizko, druga\u010de gre\u0161 v jarek. Z glisado lahko tisto vi\u0161ino zelo hitro zni\u017ea\u0161. So glisade na no\u017e in ni problem tako pristat. <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 12.) Kaj so lastnosti dobrega letalca?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Narobe je, \u010de si neustra\u0161en. To ni v redu. Na letali\u0161\u010de mora\u0161 priti z veliko odgovornosti in spo\u0161tovanja do tega kar leti\u0161. Ne podcenjevati in ne precenjevati sebe. In \u010de nisi sposoben, priznaj. Ni greh, da u\u010ditelju prizna\u0161, da ti nekaj ne gre. Povej to. <\/p>\n\n\n\n Odkritost, prisr\u010dnost, spo\u0161tovanje vseh tistih, ki so tu in pa spo\u0161tovanje samega sebe. Preveriti samega sebe. V\u010dasih raj\u0161i preveriti sebe kot koga drugega. Drugega je treba imeti rad. <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 13.) Kak\u0161en bi bil va\u0161 letalski nasvet za mlade?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Naj bo letalstvo hobi ki je visoko cenjen, ima vrednost in v katerem je treba paziti, ker je tudi \u017eivljenjsko nevaren. Zavedanje, da se jaz z gotovostjo vsedem v letalo, da mi ti kot predhodnik nisi ne\u010desa zamol\u010dal. Pomembno je, da se med seboj spo\u0161tujemo in da se zanesemo na tovari\u0161e.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n 14.) Zaklju\u010dne misli o letalstvu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Pomembna je ljubezen do letalstva, spo\u0161tovanje tega kar ima\u0161, ponos, da to lahko po\u010dne\u0161, in odnos do tovari\u0161ev. Letel sem dobra letala, letel sem slaba letala, ampak na koncu so bila zame vsa dobra.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Prispevek o Francu si lahko ogledate tudi na oddaji TV Dobro jutro od minute 30:15 dalje: https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/dobro-jutro\/175054444<\/a><\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/papajuliett.com\/wp-content\/uploads\/2024\/06\/Franci_Aero3.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/papajuliett.com\/wp-content\/uploads\/2024\/06\/PA-18.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/papajuliett.com\/wp-content\/uploads\/2024\/06\/90-let-LC-2018-768x1024.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/papajuliett.com\/wp-content\/uploads\/2024\/06\/52063548_2501074549934201_523542881156202496_n-1024x576.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n