{"id":6052,"date":"2022-12-29T22:10:41","date_gmt":"2022-12-29T21:10:41","guid":{"rendered":"https:\/\/papajuliett.com\/?p=6052"},"modified":"2023-04-06T16:25:11","modified_gmt":"2023-04-06T15:25:11","slug":"nekoc-mednarodno-letalisce-danes-nakupovalno-sredisce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/papajuliett.com\/sl\/nekoc-mednarodno-letalisce-danes-nakupovalno-sredisce\/","title":{"rendered":"NEKO\u010c MEDNARODNO LETALI\u0160\u010cE, DANES NAKUPOVALNO SREDI\u0160\u010cE"},"content":{"rendered":"\n

Danes na nekdanje letali\u0161\u010de opozarja zgolj ime \u201cLetali\u0161ka cesta\u201d v nakupovalnem sredi\u0161\u010du BTC, malokdo (ki ni iz letalskih vod) pa pozna impresivno zgodovino, ki sedaj tiho biva prenovljena v muzej, sla\u0161\u010di\u010darno in arheolo\u0161ki center.<\/h4>\n\n\n\n

Prvo letali\u0161\u010de v Ljubljani je bilo v \u0160i\u0161ki. Ker je bilo to letali\u0161\u010de v trikotniku \u017eelezni\u0161kih prog, se ni moglo razvijati in tudi ne vklju\u010diti v civilni promet. Slovence je zaradi tega \u017ee grabila panika; kljub hudi gospodarski krizi so hoteli v korak z drugimi. Tako so se leta 1928 za\u010dele pobude za graditev novega letali\u0161\u010da, ki je bilo zgrajeno v Polju pri Ljubljani (na ravnici med Savo in Ljubljanico). <\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n\n\n\n

Prvo letalo- pelikan je na novem letali\u0161\u010du pristalo 29. julija leta 1933. Pilotiral ga je predsednik kluba, z njim pa je letel karikaturist Hinko Smrekar. Naslednje jutro je pristalo \u0161e letalo Lojze (konstruiral ga je Bloudek), iz Beograda pa priletelo letalo Brandenburg za namene letalske \u0161ole. Dan zatem so krstili oba hangarja, aeroklubskega so poimenovali po Edvardu Rusjanu, voja\u0161kega pa po znanem voja\u0161kem letalcu Josipu Zupan\u010di\u010du.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
 Farman UN-SAH, l.1935 pred hangarjem, foto: vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Bloudek XV Lojze na letali\u0161\u010du v Polju
Foto: vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n\n\n\n

Velika otvoritev letali\u0161\u010da je bila 20. avgusta leta 1933 in za\u010dela se je z velikim letalskim mitingom. Do Polja so vozili poseben vlak in avtobusi, tiso\u010di pa so se na miting odpravili kar pe\u0161. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: vir, razstava “Staro letali\u0161\u010de Ljubljana”<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: vir Letalstvo in Slovenci <\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\u010casopisi so takrat zapisali: \u201cTi na\u0161i mladi so nam ustvarili letali\u0161\u010de z ono ljubeznijo, ki vodi k vi\u0161ku pod oblake, ti mladi imajo v sebi ljubezen do letalstva- to potrebujejo narodi. Na\u0161e letali\u0161\u010de je cerkev te mladine, je vera v napredek na\u0161ega naroda. Velika hvalnica delavcem Aerokluba! Zgradili so pod velikani na\u0161ih planin novo postojanko, ki se bo za\u010drtala v vseh evropskih in svetovnih letali\u0161kih kartah kot stalno letali\u0161\u010de- Ljubljana.\u201d<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n\n\n\n

Lete so uvedli \u017ee naslednji dan, prva letala so iz Ljubljane poletela v Zagreb. Odprli so tudi povezavo s Su\u0161akom (let z letali znamke Potez je trajal pol ure) in pa Beogradom. Do Beograda je potovanje z vlakom trajalo deset ur, z letalom pa najmanj tri ure in pol. S \u010dasom so se vzpostavile tudi povezave s Celovcem in kasneje Dunajem. <\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je bilo letali\u0161\u010de odprto pa so bila vsa dela kon\u010dana \u0161ele leta 1935. Mestna ob\u010dina je imela tudi kar nekaj te\u017eav z lastniki zemlji\u0161\u010da, s katerimi pa so s \u010dasom vseeno na\u0161li razli\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljanski aeroklub je del svojih dejavnosti namenjal tudi jadralnemu letalstvu. Letala so v okviru klubske dejavnosti izdelovali sami, letali\u0161\u010de pa je bilo na Blokah. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
KBL-14 Ma\u010dka, izredno akrobatsko jadralno letalo izdelano v Ljubljanski tovarni LIBIS, vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n\n\n\n

Ljubljana se je v redno, dnevno zra\u010dno linijo vklju\u010dila leta 1938 s povezavo do Zagreba. Dru\u017eba Aeroput je imela v tem letu 14 letal, 3 avtomobile in 14 avtobusov. Promet na doma\u010dih progah je potekal normalno, ukinili pa so letalsko povezavo z Dunajem. Bli\u017eajo\u010da se vojna je promet na mednarodnih linijah zaradi pomanjkanja bencina precej zmanj\u0161ala, obdr\u017eali so le najva\u017enej\u0161e. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Nova krila za povezavo z Zagrebom
foto:vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Ob za\u010detku druge svetovne vojne so ukinili linijo do Soluna ter komaj uvedeni liniji do Tirane in Prage, na novo pa uvedli povezvo z Budimpe\u0161to. Kljub ukinjenim povezavam pa se je \u0161tevilo prepeljanih potnikov \u0161e pove\u010dalo. Leto pred vojno je bilo za dru\u017ebo Aeroput najuspe\u0161nej\u0161e. <\/p>\n\n\n\n

Leta 1941 so zaradi vojne letala dru\u017ebe s piloti vklju\u010dili v vojno letalstvo, kjer so opravljali posebne naloge in vozili razli\u010dne delegacije. <\/p>\n\n\n\n

Ob napadu sil osi 6.aprila , s \u010dimer se je pri nas za\u010dela druga svetovna vojna, je nem\u0161ko letalstvo nekaj bomb odvrglo tudi na ljubljansko letali\u0161\u010de. Vendar je po\u017ear v hangarju izbruhnil \u0161ele v no\u010di med 10. in 11. aprilom in uni\u010dil vse, kar je imel aeroklub v lasti. <\/p>\n\n\n\n

Med drugo svetovno vojno je letali\u0161\u010de do\u017eivelo dolo\u010deno posodobitev, ker sta ga najprej italijanska kasneje pa tudi nem\u0161ka okupacijska vojska uporabljali v voja\u0161ke namene. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: vir, razstava “Staro letali\u0161\u010de Ljubljana”<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n\n\n\n

Takoj po vojni je prevoz potnikov, tovora in po\u0161te prevzelo vojno transportno letalstvo. Kasneje pa se je vojna uprava razdelila in tako je prevzela v upravljanje letali\u0161\u010d v Polju in Lescah dru\u017eba JAT.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Najstarej\u0161a ohranjena letalska karta.
vir: Bio jedan JAT<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Letali\u0161\u010de v Polju je bilo takrat kategorizirano v razred F. Travnata pristajalna steza, je le\u017eala v smeri 116\/296 stopinj, dolga je bila 1150 m in \u0161iroka 80 m. Letali\u0161\u010de je imelo \u0161e eno stezo, vendar se zaradi slabega pristopa ni uporabljala za potni\u0161ka letala. <\/p>\n\n\n\n

Mo\u017eni so bili pristanki letal do 7 ton. Pristajala so lahko letala tipa DC-3 in manj\u0161a. Letali\u0161\u010de je bilo opremljeno z radarjem, ki ga je med vojno uporabljala mornarica, no\u010dnega letenja pa ni bilo, saj steza ni bila osvetljena. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: vir<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Na letali\u0161\u010du je bil kontrolni stolp, Jatovo skladi\u0161\u010de za rezervne dele ter pristani\u0161ka stavba z restavracijo. Promet je potekal enkrat na dan na liniji Beograd-Ljubljana-Beograd in ob nedeljah povezava Ljubljana- Dubrovnik. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Leta 1953 so na ljubljanskem letali\u0161\u010du snemali film Vesna in leta 1957 njegovo nadaljevanje Ne \u010dakaj na maj. Leta 1957 pa tudi testirali \u010de\u0161ka kmetijska letala. <\/p>\n\n\n\n