{"id":5127,"date":"2022-01-07T08:30:34","date_gmt":"2022-01-07T07:30:34","guid":{"rendered":"https:\/\/papajuliett.com\/vedno-iscite-resitev\/"},"modified":"2023-04-06T16:33:45","modified_gmt":"2023-04-06T15:33:45","slug":"vedno-iscite-resitev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/papajuliett.com\/sl\/vedno-iscite-resitev\/","title":{"rendered":"VEDNO I\u0160\u010cITE RE\u0160ITEV."},"content":{"rendered":"\n

Bil je eden od tistih tipi\u010dnih dni sredi poletja. Vro\u010d, vla\u017een in z jasnim nebom. Nisem bil zadovoljen. Od vseh con, ki smo jih imeli, nekaj spektakularnih to\u010dk, kot je cona I\u017e na Kornatih, sem dobil cono Kistanje. Za tiste, ki ne poznajo Zadra in njegove okolice – Kistanje je majhno mestece jugovzhodno od letali\u0161\u010da, blizu znamenitega narodnega parka Krka. Pokrajina spominja na arizonsko pu\u0161\u010davo, ravna, suha, s pe\u0161\u010dico dreves in tu in tam grmovjem. Edina vidna zna\u010dilnost te pu\u0161\u010davske pokrajine je vodni stolp na vzhodnem vhodu v mesto. Gre za lep primer jugoslovanske betonske modernisti\u010dne arhitekture s preobratom – vodni zbiralnik je bil pobarvan v cian barvi. ker precej izrazito \u0161trli, je postal osrednja to\u010dka cone. najti pot do cone Kistanje ni bilo lahko niti v lepem vremenu, kaj \u0161ele na meglen poletni dan. Obi\u010dajno smo z letali\u0161\u010da leteli vzdol\u017e obale do Vranskega jezera, nato pa zavili proti vzhodu in tik pred vhodom v mesto iskali dolg raven odsek \u017eeleznice, ki je precej pomagal pri iskanju cone. Tako sem pri\u0161el v Kistanje. naloga dneva je bila solo akrobatska cona in zaradi dejstva, da se je med manevri za orientacijo nekako lahko uporabljala le \u017eeleznica, sem bil precej \u017eiv\u010den. Slaba vidljivost gotovo ni pomagala. kljub temu sem na koncu mesta na\u0161el vodni stolp in za\u010del s predpisanim programom: vodoravni let, normalni in strmi zavoji, polovi\u010dni zavoj in v zanko, zavoj, Immelmann in tako naprej. Bil sem \u017ee na polovici rutine in ravno sem hotel za\u010deti Immelmann, ko sem s koti\u010dkom o\u010desa opazil \u010dudno senco na tleh. Sledila mi je kot duh. “Kaj za …?” obrnil sem glavo in tam je bil – \u0161e en Galeb, prilepljen na moje krilo, ki je natan\u010dno sledil mojim akrobatskim manevrom. V njem sta bila dva in\u0161truktorja, ki sta preverjala vsako posamezno obmo\u010dje, kjer smo leteli, in se pridru\u017eila akrobatskemu paru, ne da bi nas o tem obvestila, vse zato, da bi nas preverila – kaj po\u010dnemo in ali manevre izvajamo v skladu z normami. Pomahal sem jima, pomahala sta mi nazaj in z mano odletela \u0161e en polkro\u017eni zavoj in zanko, nato pa izginila in se ostro zaletela v levo. Mislim, da sta \u0161la v drugo cono preverit nekoga drugega. Ali pa so se \u0161li zabavat z nizkim letom. nadaljeval sem s programom in \u010dez nekaj \u010dasa preveril uro – \u010das je bil za povratek. Ozrl sem se naokoli, da bi dolo\u010dil svoj polo\u017eaj, in na svojo grozo – ni\u010desar nisem mogel prepoznati! Kje sem bil? Naredil sem dva obrata, da bi na tleh na\u0161el kaj znanega – brez uspeha! Bil sem sredi ni\u010desar, po\u0161evna vidljivost ni bila ni\u010d posebnega, skoraj ni\u010desar nisem videl, in ker je bil polet popoldanski, je bilo sonce \u017ee za zenitom, kar je \u0161e dodatno poslab\u0161alo \u017ee tako slabo vidljivost. Kaj zdaj? \u0160e naprej sem kro\u017eil in posku\u0161al karkoli prepoznati. Nenadoma sem po radiu zasli\u0161al enega od svojih kolegov – poro\u010dal je, da se je nekje izgubil. Glas se mu je rahlo tresel, radio na tleh pa je prevzel njegov in\u0161truktor in ga sku\u0161al spodbuditi, da bi na\u0161el pot nazaj na letali\u0161\u010de. Nenehno je bilo sli\u0161ati: “Ali kaj vidi\u0161? Kaj je na tvoji levi, kaj na tvoji desni… po radiu. Nenadoma se je oglasil ukaz: “Razmahni krila! In nekaj sekund pozneje: ste nad letali\u0161\u010dem! Njegova cona je bila na pol poti od moje in izgubil se je! Moji mo\u017egani so \u0161li na glavo; razmi\u0161ljal sem, kaj naj storim … ali naj pokli\u010dem in sporo\u010dim, da sem se tudi jaz izgubil, ali naj poskusim najti pot nazaj … gorivo! Koliko goriva imam? Hiter pogled na merilnik goriva ni pomirjujo\u010d – cona Kistanje je ena najbolj oddaljenih in 30-minutni akrobatski program ni ravno aktivnost za var\u010devanje z gorivom….Sklenil sem, da bom sam na\u0161el pot iz te zagate. Zmanj\u0161al sem mo\u010d motorja tako, da sem potisnil plin nazaj na 80 %, da bi \u010dim bolj var\u010deval z gorivom, in zmanj\u0161al hitrost pod 400 km\/h. Nato – naredil sem zavoj proti SZ, saj sem ugotovil, da me ne nosi proti severu, temve\u010d proti jugovzhodu. Moj na\u010drt je bil preprost – nadaljeval bom z letenjem proti SZ in se vsakih nekaj minut obrnil proti severu, dokler ne bom zagledal gorovja Velebit, Novigrad ali Karinsko morje (obe sta zelo zaprti in bolj spominjata na jezeri kot na tipi\u010dno morje). Takoj ko bi videl kar koli od na\u0161tetega, bi me zavoj v levo proti zahodu popeljal neposredno proti levemu vetru za vzletno-pristajalno stezo 13, ki je bila prevladujo\u010da steza za vzlete in pristanke. Upal sem, da bom na desni strani videl vse tri naravne zna\u010dilnosti, kar pomeni, da moja navigacijska napaka ni bila tako velika in da je bila moja ocena dovolj dobra. \u010ce ne bi mogel videti ni\u010desar (megla je iz minute v minuto slab\u0161ala vidljivost), bi se obrnil proti zahodu in po\u010dakal na obalo, nato pa bi se povzpel proti mestu Zadar.Po nekaj \u017eiv\u010dno napornih minutah (in \u0161e vedno nisem mogel prepoznati ni\u010desar pod sivo meglo spodaj) sem opazil, da iz megle \u0161trli gorovje Velebit in skoraj isto\u010dasno znano obliko Karinskega in Novigrajskega morja na moji desni. Obrnil sem se levo, poklical stolp v Zadru in napovedal svojo vrnitev, \u0161e vedno napol slep in v splo\u0161ni smeri letalske baze. Nekaj minut pozneje sem videl obrise Zadra in nato tudi vzletno-pristajalne steze … Pristanek je bil nemoten.Kolega, ki je poklical izgubljenega (in ga na\u0161li nad letali\u0161\u010dem), je bil naslednji dan do konca usposabljanja izklju\u010den iz samostojnega letenja. Moji instinkti za pre\u017eivetje, ki sem jih razvil v ne\u0161tetih urah na jadralnih letalih, so me re\u0161ili. Vendar se ne pustite preslepiti. Postaviti je treba rde\u010do \u010drto, pri kateri je treba kon\u010dno pogoltniti ponos in zaprositi za pomo\u010d, ne glede na posledice za kariero. Usposabljanje, znanje in izku\u0161nje pove\u010dujejo razliko med rde\u010do \u010drto in okoli\u0161\u010dinami.<\/p>\n\n\n\n