Zgodaj popoldne je vro\u010de in vla\u017eno. Delal sem kot izvr\u0161ni kontrolor zra\u010dnega prometa na ljubljanskem letali\u0161\u010du, kar pomeni, da sem bil odgovoren za letala, ki so vzletala in pristajala z ljubljanskega letali\u0161\u010da in vseh sosednjih letali\u0161\u010d (Zagreb, Pula, Celovec, Gradec in druga). Promet je bil nekoliko lenoben, deloma zaradi hladne fronte, ki je ravno prehajala \u010dez nas in povzro\u010dala zmedo v zraku. Ogromni nabrekli oblaki Cb povsod, mo\u010dan veter in de\u017e, ob\u010dasno s to\u010do, niso privla\u010dni za rekreativno letenje ali letenje na splo\u0161no. na svoji frekvenci sem imel le nekaj letal, vsa so se izogibala oblakom in posku\u0161ala najti varen prehod skozi stene na nebu. Pri\u010dakoval sem, da se bo vsak trenutek oglasilo letalo ATR72, ko je zazvonil telefon. Moj pomo\u010dnik, katerega naloga je bila, da je po telefonu komuniciral s kolegi v drugih sektorjih, na\u0161em in sosednjih, ter seveda s kontrolorji na letali\u0161\u010dih Ljubljana, Maribor in Portoro\u017e, ga je dvignil. klic je prihajal iz Ljubljane … bil je fant, ki je \u017eelel vzleteti za vadbeni let IFR, zato je stolp iskal dovoljenje od nas, saj bi ga prevzeli od njih. Z enim u\u0161esom sem poslu\u0161al pogovor in sli\u0161al svojega pomo\u010dnika, kako je posku\u0161al kontrolorje v stolpu prepri\u010dati, naj tega fanta vzamejo na pamet, saj vreme ni bilo le dale\u010d od optimalnega za usposabljanje, ampak je bilo tudi naravnost nevarno. Kolikor sem lahko razumel, je bil ta pilot trmast in vztrajen ter o\u010ditno ni imel prave predstave o tem, kako slabo je vreme v resnici. Tega nisem hotel dopustiti … zato sem posredoval in svojemu pomo\u010dniku povedal, da tega poleta ne bom odobril in da do vzleta ne bo pri\u0161lo. V bistvu sem uporabil svojo jedrsko mo\u017enost – kot izvr\u0161ni kontrolor imam kon\u010dno pristojnost, pod kak\u0161nimi pogoji sprejmem let iz prej\u0161njega sektorja (\u010de ga sploh sprejmem), v tem primeru iz stolpa. Nisem imel ni\u010d od teh neumnosti. Privzeto redko prepre\u010dujem ljudem uporabo zra\u010dnega prostora, ki ga nadzorujem … na primer – \u010de so razmere ugodne za jadralno letenje z valovi, bom kolegom pilotom omogo\u010dil, da v njih u\u017eivajo, drug promet pa bom preusmeril okoli njih, saj jih valovi lahko ponesejo precej visoko. Po drugi strani se ne bojim prevzeti nadzora, kadar so vremenske razmere slabe, in pilotom naro\u010dim, naj pristanejo na najbli\u017ejem primernem letali\u0161\u010du, pri \u010demer podam \u010dim ve\u010d informacij o trenutnih razmerah v zraku, kolikor jih lahko dobim. Preve\u010d pilotov je v moji karieri izgubilo \u017eivljenje, ker niso upo\u0161tevali nevarnosti slabega vremena. medtem ko sva se oba ukvarjala s prepri\u010devanjem tega “mulca” pilota, naj ostane na tleh in po\u010daka nekaj ur, dokler ne mine hladna fronta in se vreme izbolj\u0161a, se je oglasil ATR, ki je poro\u010dal o letu neposredno na DOL VOR za prilet ILS v Ljubljani. Posadko sem vpra\u0161al, ali so dobili najnovej\u0161i ATIS, in jim povedal, da so se drugi piloti v zraku veliko izogibali. Potrdila sta in nadaljevala pot proti letali\u0161\u010du. Pribli\u017eno 30 navti\u010dnih milj do DOL VOR so nenadoma prosili, naj zavijejo v zahodno smer, da bi se izognili oblaku na poti. Odobril sem ga in preusmeril pozornost na avstrijski Dash 8, ki se je oglasil v bli\u017eini Golfa pri Trstu, in takoj je zaprosil za dovoljenje za zavoj proti vzhodu iz istega razloga. Po RT (radijski zvezi) je bilo \u0161e nekaj izmenjave in \u010dez nekaj sekund je ATR poklical nazaj, da so zdaj brez vremena in da bi radi nadaljevali proti DOL VOR. Seveda sem se strinjal in pozornost sem spet usmeril na novo letalo, ki se je oglasilo. Potem sem ga videl.ATR ni letel proti DOL, ampak je nadaljeval zavijanje proti vzhodu in nato proti jugu, in ko sta vstopila v tretjo \u010detrtino polnega kroga, sem vpra\u0161al, ali je vse v redu.Na odgovor, ki se je vrnil, nisem bil pripravljen. “Izgubili smo vse instrumente razen vi\u0161inomera, kazalnika hitrosti in umetnega horizonta. “\u010ceprav sem vedel, kak\u0161en bo odgovor, sem vseeno vpra\u0161al: “Ali ste sposobni vzdr\u017eevati dano smer?” “Ne …” so odgovorili naravnost. v trenutku so se spro\u017eili vse usposabljanje, pilotske izku\u0161nje in zdrava pamet … Nobenega oklevanja ni bilo … Rekel sem jim, da jih bom vodil do pristanka tako, da jim bom dal navodila, kdaj naj za\u010dnejo in kdaj naj ustavijo zavoj. Strinjali so se. In tako se je za\u010del ples proti vzletno-pristajalni stezi. Rekel sem jim: “Za\u010dnite desni zavoj” in po\u010dakal, da so zavili v desno, nato pa jih z ukazom ustavil: “Ustavite zavoj!”. Da bi bilo \u0161e bolj zanimivo, sem moral predvideti, kdaj bom izdal ukaz za ustavitev, saj nismo imeli surove radarske slike, ki bi skoraj v realnem \u010dasu prikazovala razmere v zraku. Imamo pa, tako kot ve\u010dina kontrol po vsem svetu, sinteti\u010dno radarsko sliko, kar pomeni, da razli\u010dni radarji zabele\u017eijo polo\u017eaj letala, po\u0161ljejo podatke v tako imenovani sledilnik, kjer se podatki ekstrapolirajo, polo\u017eaj pa se izra\u010duna in prika\u017ee na zaslonu. To pomeni, da prikaz radarske slike na zaslonu ni v realnem \u010dasu in zaostaja za dejanskim dogajanjem v zraku. Uporabiti sem moral vse svoje tehni\u010dno znanje in izku\u0161nje, da sem predvideval in ugibal, kam je dejansko usmerjen nos letala, in se nisem pustil zavesti tistemu, kar sem videl na radarju. V normalnih okoli\u0161\u010dinah to ne bi bil nikakr\u0161en problem, saj bi posadka imela letalo popolnoma pod nadzorom in bi svoje ukrepe utemeljila na tem, kar bi ji povedali instrumenti. Ne pozabite, da to letalo skoraj ni imelo delujo\u010dih instrumentov … Prvi cilj je bil pripeljati jih na podalj\u0161ano os vzletno-pristajalne steze. A naj se je zdelo \u0161e tako preprosto, sem moral upo\u0161tevati vreme, ki se je iz minute v minuto slab\u0161alo.” Ponovno je zazvonil telefon. Sli\u0161al sem, kako se kolega spet pogaja s kontrolorji v stolpu o tistem vadbenem poletu … in preprosto sem se zlomil. \u0160teknil sem, ne da bi ga sploh pogledal: “Povej jim, naj mu povedo, da imamo izredne razmere, in \u010de se bo \u0161e enkrat oglasil, bom osebno pri\u0161el na letali\u0161ko plo\u0161\u010dad in mu rekel NE!” Imel sem bolj neizbe\u017ene stvari za re\u0161evanje … Spomnil sem se pribli\u017ene smeri, ki so jo ubrali, ko so sporo\u010dili, da se vra\u010dajo na letali\u0161\u010de, potem ko so se izognili nevihti. To so bila moja vrata proti vzletno-pristajalni stezi. Na\u0161 vremenski radar je precej dober in integriran v radarsko sliko, edina te\u017eava je starost podatkov, saj se ne osve\u017eujejo tako pogosto, kot jih skenira vremenski radar. Nadaljeval se je ples z obra\u010danjem in ustavljanjem. Ni trajalo dolgo, ko sem jih imel poravnane in skoraj natan\u010dno na osi vzletno-pristajalne steze. O\u010di sem imel prilepljene na zaslon, saj je bilo treba vsako odstopanje levo ali desno takoj zaznati in popraviti. Nisem imel pojma, kak\u0161en veter piha v bli\u017eini letali\u0161\u010da, lahko sem le ugibal, da je bilo vsega konec, saj je prehajala hladna fronta z vsemi oblaki Cb, ki so se pojavljali povsod. oder je bil pripravljen za zadnji del preizku\u0161nje. Zdaj sem jih moral spustiti, vendar se je pojavila te\u017eava – letala smemo spustiti le do predpisanih minimumov, v tem primeru pa so morala vzdr\u017eevati 4000 \u010devljev skoraj do zunanjega markerja, potem pa sem lahko dovolil spust do 3500 \u010devljev. Ko letala sledijo drsni poti in izvajajo prilet ILS ali VOR, bi bila na tem polo\u017eaju na vi\u0161ini 2500 ft. Razlika 1000 \u010devljev mi je zdaj \u017eivcirala \u017eivce, saj je bil prijavljeni strop oblakov to\u010dno tak\u0161en – 3500 \u010devljev. Ker se niso mogli spustiti po pravilih IFR, smo morali po\u010dakati, da so se spustili po pravilih VFR, kar pomeni, da lahko vidijo tla in vzletno-pristajalno stezo. Minilo je 30 sekund. Napetost je bila tako velika, da bi lahko sli\u0161al, kako se spu\u0161\u010da zati\u010d … Mentalno sem se pripravljal in ravno sem bil na tem, da pritisnem gumb na mikrofonu in jim naro\u010dim izvedbo radarsko vodenega postopka zgre\u0161enega prileta z vzpenjanjem in zavijanjem stran od letali\u0161\u010da, ko so z sli\u0161nim olaj\u0161anjem sporo\u010dili: “Vidimo vzletno-pristajalno stezo!” V dogovoru s stolpom sem dovolil pristanek letala ATR in ga prenesel na frekvenco stolpa. Pristanek je potekal brez zapletov, posadka ali njena dru\u017eba nista nikoli komentirali incidenta. pozneje istega leta sem kot nagrado za to, kar sem storil, prejel precej\u0161njo vsoto denarja. Vljudno sem jo zavrnil, reko\u010d, da \u017ee prejemam pla\u010do in da bi to tako ali tako morali storiti. sre\u010den konec potencialno katastrofalnega dogodka je bil zame dovolj velika nagrada. Upam, da je posadka ATR in vse posadke, ki so poslu\u0161ale, kaj se dogaja, lahko razumela na\u0161o odlo\u010denost, da ne bomo obupali in da bomo posvetili ves mo\u017eni \u010das in sredstva iskanju re\u0161itve, ko se bo sranje razjezilo. To morate storiti tudi vi.<\/p>\n\n\n\n
D.<\/p>\n\n\n\n
(fotografije so simboli\u010dne)<\/p>\n\n\n\n